Operacija “Božja volja”: Kako je cerkev ugrabila referendum je arhiv referendumske kampanje 2025, ki ga je ustvaril Tim Kmecl, dipl. inž. rač. in mat. Dosegljiv je TUKAJ.
Vlada Republike Slovenije
Gregorčičeva 20
1000 Ljubljana
Maribor, 7. januar 2026
Predlog za spremembe Zakona o volilni in referendumski kampanji ter Zakona o verski svobodi
Spoštovani!
V drugi polovici novembra 2025 je potekal zakonodajni referendum o Zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, na katerem je bil zakon z več kot 53 % vseh glasov volivcev zavrnjen, čeprav so javnomnenjske raziskave kazale večjo podporo podpornikom zakona kot nasprotnikom. V referendumski kampanji je na obeh straneh, torej med podporniki in nasprotniki zakona, kot prijavljeni organizatorji kampanje, sodelovalo večje število pravnih in fizičnih oseb.
Po pisanju raznih medijev je v referendumski kampanji sodelovala tudi Katoliška cerkev, čeprav se ni prijavila kot organizator referendumske kampanje. Cerkev naj bi to storila z objavami prek svojih medijev, letakov v verskih prostorih in objavami na spletni strani.[1] Podporniki zakona pravijo, da je cerkev organizirano pripravila plakate in podobice, s katerimi ne nagovarja zgolj k udeležbi na referendumu, temveč tudi k oddaji glasu proti, razen tega pa naj bi najavila tudi financiranje taksi prevozov na volišča in druge aktivnosti v kampanji.[2] Kot še pravijo, je ljubljanski nadškof Stanislav Zore na Facebooku v zadnjih dneh pred referendumom delil javno pismo in zapis, v katerem vernike poziva, naj se udeležijo referenduma in glasujejo »PROTI zakonu, PROTI uvajanju kulture smrti v Sloveniji«.[3] Nekateri podporniki zakona so prepričani, da je to v nasprotju z Zakonom o volilni in referendumski kampanji, saj v skladu z njim predvolilni shodi niso dovoljeni v prostorih državnih organov, organov samoupravnih lokalnih skupnosti, javnih zavodov in drugih oseb javnega prava ter v prostorih verskih skupnosti, razen kadar je verska skupnost organizator referendumske kampanje. Katoliška cerkev je s tem po njihovi oceni pridobila nepošteno prednost pred ostalimi organizatorji referendumske kampanje, saj oglaševanja v javnih ustanovah, verskih objektih in medijih v cerkveni lasti niso mogli izvajati. Poleg tega so morali ostali organizatorji nositi stroške za svoje kampanje, medtem ko je bila cerkvena kampanja v verskih objektih in omenjenih medijih brezplačna.[4] »Cerkev je vodila kampanjo, prežeto z zastraševanjem in apokaliptičnimi simboli, pri čemer je z dogmo, da življenje lahko vzame le Bog in da je upiranje Božji volji smrtni greh, postrojila svoje vernike v enotno fronto,« je v Dnevnikovem Objektivu zapisal Dušan Keber, nekdanji minister za zdravje in eden izmed soavtorjev Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.[5] Na uradni spletni strani Katoliške cerkve so bila objavljena vprašanja in odgovori o referendumu o Zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, iz katerih izhaja, da morajo katoliki glasovati proti zakonu.[6]
Bližajo se volitve v Državni zbor Republike Slovenije, ki bodo v drugi polovici marca 2026. Pričakovati je, da bo v volilni kampanji tako ali drugače sodelovala tudi Katoliška cerkev, kot je storila leta 2008. Takrat je namreč preko svojih organizacij slovenskega Karitasa, komisije Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci in Sveta katoliških laikov Slovenije izdala dokument Odgovorni za življenje in prihodnost Slovenije, v katerem se je ukvarjala z volitvami v Sloveniji.[7] Govorila je o prevzemanju odgovornosti v času volitev in postavila 27 vprašanj, ki naj bi volivcu omogočili, da najde prave kandidate, torej kandidate, ki ustrezajo predstavam cerkve, in zanje glasuje. S tem dokumentom je katoliška cerkev posegla v takratno volilno dogajanje v Sloveniji.
Menimo, da je nesprejemljivo, da bi v volilni in referendumski kampanji sodelovala ali jo organizirala, sicer tudi drugače politično delovala, Katoliška cerkev direktno ali preko svojih sestavnih delov (škofije, župnije …), saj gre v bistvu za tujo pravno osebo. Katoliška cerkev v Sloveniji je s svojimi sestavnimi deli namreč del univerzalne Katoliške cerkve, na čelu katere je Sveti sedež, ki je subjekt mednarodnega prava in ima zato mednarodnopravno osebnost. Sestavni deli Katoliške cerkve v Sloveniji so ustanovljeni po kanonskem pravu, ki ga je sprejel Sveti sedež in ne po slovenskem Zakonu o verski svobodi, kar jasno kaže na to, kot že navedeno, da gre za tujo pravno osebo. Tuje pravne osebe pa v Sloveniji ne smejo delovati politično. Seveda vse to smiselno velja tudi za druge verske skupnosti, ne glede na to, ali imajo mednarodnopravno osebnost ali ne.
Prepoved političnega delovanja Katoliške cerkve v Sloveniji na splošno, še posebej pa v volilni in referendumski kampanji, zaradi tega, ker je del tujega pravnega subjekta z mednarodnopravno osebnostjo, to je Svetega sedeža, zaradi česar je pod formalnim in dejanskim tujim vplivom, katerega interes je nasproten interesu Slovenije, je nujen ukrep za zaščito slovenske ustave in slovenskega pravnega reda, suverenosti slovenske države in ljudstva. Izmed vseh verskih skupnosti predvsem Katoliška cerkev hoče biti država v državi ter urejati in posegati v vse pore slovenske družbe, kar je treba preprečiti, saj je lahko na ozemlju Slovenije samo ena država, in to je Republika Slovenija. Smiselno to velja tudi za druge verske skupnosti, ne glede na to, ali imajo mednarodnopravno osebnost ali ne.
Na podlagi navedenega podpisniki predlagamo spremembo Zakona o volilni in referendumski kampanji (ZVRK) in Zakona o verski svobodi (ZVS), in sicer kot sledi.
Iz 7. odst. 3. člena Zakona o volilni in referendumski kampanji je razvidno, da tuje pravne in fizične osebe ne smejo organizirati volilne kampanje. Temu bi bilo dobro dodati naslednji tekst:
Volilne kampanje ne smejo organizirati, niti sodelovati v njej, tudi cerkve in druge verske skupnosti z mednarodnopravno osebnostjo, kar velja tudi za njihove sestavne dele v Sloveniji.
7. odstavek 3. člena Zakona o volilni in referendumski kampanji bi se tako glasil:
Tuje pravne in fizične osebe ne smejo organizirati volilne kampanje. Volilne kampanje ne smejo organizirati, niti sodelovati v njej, tudi cerkve in druge verske skupnosti z mednarodnopravno osebnostjo, kar velja tudi za njihove sestavne dele v Sloveniji.
Poleg tega bi bilo potrebno v 1. odstavku 4. člena črtati besedilo »razen kadar je verska skupnost organizator referendumske kampanje«.
Tako bi se 1. odst. 4. člena glasil:
(1) Predvolilni shodi niso dovoljeni v prostorih državnih organov, organov samoupravnih lokalnih skupnosti, javnih zavodov in drugih oseb javnega prava ter v prostorih verskih skupnosti. Volilne kampanje ni dovoljeno financirati s proračunskimi sredstvi ter sredstvi gospodarskih družb, v katere je vložen javni kapital v višini več kot 25% in gospodarskih družb, ki so v njihovi večinski lasti, razen s sredstvi, ki jih v skladu z zakonom, ki ureja politične stranke, iz proračuna dobijo politične stranke.
6. člen Zakona o verski svobodi, ki govori o temeljnih načelih delovanja cerkva in drugih verskih skupnosti, se dopolni tako, da se doda četrti odstavek s tekstom:
(4) Cerkve in druge verske skupnosti ne smejo delovati politično, kar velja tudi za njihove sestavne dele.
Tako bi se omenjeni člen glasil:
1) Delovanje cerkva in drugih verskih skupnosti je svobodno, ne glede na to, ali se registrirajo ali pa delujejo brez registracije.
(2) Delovanje cerkva in drugih verskih skupnosti mora biti v skladu s pravnim redom Republike Slovenije in javnosti znano. Cerkev ali druga verska skupnost sama v skladu s svojimi avtonomnimi pravili določi način obveščanja javnosti o svojem delovanju. Delovanje cerkve ali druge verske skupnosti ne sme nasprotovati morali in javnemu redu.
(3) Registrirane cerkve in druge verske skupnosti so pravne osebe zasebnega prava. Pravico do pridobitve lastne pravne osebnosti imajo tudi njihovi sestavni deli.
(4) Cerkve in druge verske skupnosti ne smejo delovati politično, kar velja tudi za njihove sestavne dele.
Ob tem bi bilo treba navesti, da bi bil že zapis v Zakonu o verski svobodi zadosti, da se prepove politično delovanje verskih skupnosti, tudi v okviru volilne oz. referendumske sfere, vendar pa je dobro, da se to glede verskih skupnosti z mednarodnopravno osebnostjo izrecno zapiše še v Zakon o volilni in referendumski kampanji. Da ne bi bilo različnih tolmačenj, še posebej ker Katoliška cerkev vedno išče načine za uveljavitev svojih interesov, tudi glede vpliva na oblast.
Dodatna obrazložitev:
Po 7. členu Zakona o verski svobodi je cerkev ali druga verska skupnost prostovoljno, nepridobitno združenje fizičnih oseb iste veroizpovedi, ki se ustanovi z namenom javnega in zasebnega izpovedovanja te vere ter ima lastno strukturo, organe in avtonomna interna pravila, lastno bogoslužje ali drugo versko obredje in izpovedovanje vere. Iz te definicije je jasno razvidno, da lahko cerkev ali druga verska skupnost deluje zgolj na področju verskih zadev (res spirituales), njena pravna ali druga sposobnost se nanaša samo na ta vidik človekovega življenja, torej na duhovno plat. Verske skupnosti, vključno s cerkvijo, zato ne morejo delovati na področju politike. Vse to izhaja tudi iz 7. člena slovenske ustave, ki določa ločenost države in verskih skupnosti. Iz te določbe je po našem jasno razvidno, da se cerkev ali druga verska skupnost lahko ukvarja samo z religiozno dejavnostjo, to nenazadnje pove že samo ime skupnosti fizičnih oseb iste veroizpovedi, ki je verska skupnost, in ne s političnimi zadevami, kajti politične zadeve spadajo v neversko sfero, saj gre za posvetno sfero. Svoboda delovanja se seveda nanaša samo na religiozne zadeve in ne na delovanje v celoti. »Če je Cerkev ločena od države, nima v politiki kaj iskati, celo kaznivo pa je napadanje Ustave …«, je dejal pokojni akademik Stojan Pretnar.[8]
Poseben primer je Katoliška cerkev. Ta ima svoj sedež v Vatikanu. Njena pravna poosebitev je Sveti sedež, ki je subjekt mednarodnega prava, ima torej mednarodnopravno osebnost. Gre za državo oz. »subjekt sui generis«, ki ima diplomatske odnose z večino držav tega sveta, tudi s Slovenijo. V posamezni državi Sveti sedež oz. Katoliško cerkev predstavljajo apostolski nunciji, pri Svetem sedežu pa imajo mnoge države svoje veleposlanike. V katoliških državah ima apostolski nuncij še posebno častno vlogo med vsemi akreditiranimi diplomati v državi gostiteljici – je doajen t. j. dekan oz. vodja diplomatskega zbora. Sveti sedež je vrhovno upravno telo Katoliške cerkve, ki ga sestavljajo Državno tajništvo in druge ustanove Rimske kurije. Na čelu Svetega sedeža in s tem Katoliške cerkve je papež.[9] Mednarodni položaj Katoliške cerkve oz. Svetega sedeža je urejen s pogodbami, večinoma s konkordati.
Slovenija je decembra 2001 podpisala Sporazum med Republiko Slovenijo in Svetim sedežem o pravnih vprašanjih (Vatikanski sporazum), ki je bil v Državnem zboru ratificiran 28. januarja 2004.[10] Iz njega je med drugim razvidno, da:
– Republika Slovenija priznava pravno osebnost Katoliške cerkve.
– Republika Slovenija priznava tudi pravno osebnost vseh teritorialnih in personalnih cerkvenih institucij s sedežem v Republiki Sloveniji, ki imajo to osebnost po normah kanonskega prava. Cerkvena oblast jih mora v skladu s pravnim redom Republike Slovenije priglasiti pristojnemu državnemu organu, da jih registrira.
– Pristojna cerkvena oblast je izključno pristojna za vzpostavitev, spremembo in ukinitev cerkvenih struktur, zlasti cerkvenih območij (nadškofij, škofij, apostolskih administratur, personalnih in teritorialnih prelatur, opatij), samostanov, župnij ter ustanov posvečenega in družb apostolskega življenja.
Iz tega je jasno razvidno, da Republika Slovenija ne vzpostavlja pravne osebnosti Katoliške cerkve in njenih institucij po svojem pravu, npr. po Zakonu o verski svobodi, temveč priznava to osebnost po kanonskem pravu Katoliške cerkve oz. Svetega sedeža. Naloga cerkve je samo, da te institucije priglasi pristojnemu državnemu organu. Vse to pa pomeni, da je Katoliška cerkev v Sloveniji s svojimi institucijami oz. sestavnimi deli, kot so npr. škofije, župnije, karitas … tuja pravna oseba.
Iz Vatikanskega sporazuma še izhaja, da Republika Slovenija Katoliški cerkvi ni priznala pravice, da bi njene strukture v Sloveniji delovale politično.
Vse omenjeno tudi pomeni, da Katoliška cerkev v Sloveniji ne more in ne sme politično delovati. Nobena tuja mednarodnopravna oseba, ki ima tako ali drugače status države, v Sloveniji ne sme delovati politično in agitirati za politiko, nauk ali ideologijo svoje države. Tako tega ne smejo delati npr. Avstrija, Hrvaška, Iran, ZDA ali druge države. Zato tega ne sme delati niti Katoliška cerkev. Tega ne sme delati sama oz. preko Svetega sedeža ali preko svojih sestavnih delov, kot so škofije in župnije. Tudi te so namreč tuje pravne osebe v smislu Vatikanskega sporazuma in so tako neločljivi del tuje države oz. tujega mednarodno pravnega subjekta. Katoliška cerkev tudi preko teh ne sme politično delovati. To je tako, kot bi Avstrija v Sloveniji, če je mogoče v vsakem naselju, ustanovila svoje državne urade, ki bi promovirali avstrijsko politiko, njene vrednote in cilje, ti uradi pa bi se celo vključili v volilna ali referendumska dogajanja in dajali smernice slovenskim prebivalcem, kako naj volijo. Čeprav Katoliška cerkev, sama ali preko svojih sestavnih delov, v Sloveniji ne sme politično delovati, to dela, kar je razvidno iz uvodoma opisanega dogajanja glede referenduma o Zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja in predvolilnega dogajanja v letu 2008. Republika Slovenija financira mnoge dejavnosti Katoliške cerkve, torej tuje osebe, s čimer vsaj posredno financira tudi njeno politično delovanje. Financira nekaj, kar je v temelju proti Sloveniji, saj nauk oz. ideologija Katoliške cerkve nasprotuje slovenski ustavi oz. pravnemu redu Slovenije, kot bo to prikazano kasneje.
»Katoliška Cerkev je mednarodnopravni subjekt. Ne samo vatikanska država tudi Apostolski ali Sveti sedež kot vrhovni vodstveni organ katoliške Cerkve s papežem na čelu je subjekt mednarodnega prava. Zato je nemogoče in nesmiselno reči, da je katoliška Cerkev v neki državi pravna oseba zasebnega prava. Katoliška Cerkev v neki državi je sestavni del vesoljne katoliške Cerkve in je kot taka tudi deležna njene mednarodno priznane pravne osebnosti.« To so besede dr. Antona Stresa, kasnejšega ljubljanskega nadškofa.[11] To so jasne besede, ki kažejo, kakšen status ima Katoliška cerkev.
Na vrhu Katoliške cerkve in s tem cerkvene hierarhije je papež, ki je absolutni vladar in ima oblast ne le nad vesoljno cerkvijo, temveč ima prvenstvo redne oblasti tudi nad vsemi delnimi cerkvami, kot to izhaja iz kanona 331 Zakonika cerkvenega prava, ki je »pravna ustava« Katoliške cerkve. V eni osebi je torej osredotočena celotna oblast v neki državi. Zoper sodbo, odlok ali odločbo rimskega papeža ni ne priziva ne pritožbe, še izhaja iz kanona 333 že omenjenega zakonika. To velja seveda tudi v Sloveniji, saj je Vatikanski sporazum to potrdil. »Demokracija ni stvar katoliške cerkve«, je izjavil papež Janez Pavel II.[12] »Katoliška cerkev je sicer verska skupnost, toda kot institucija je katoliška cerkev naddržavni in meddržavni politični svetovni imperij, na čelu katerega je vatikanska sveta stolica kot država in papež kot absolutni vladar«, je dejal akademik Stojan Pretnar, sicer že pokojni.[13] Mimogrede: Takšna prej omenjena »enost« oblasti je značilna za fevdalne družbe oz. države. Pri tem je treba še navesti, da je po kanonu 1273 Zakonika cerkvenega prava papež po prvenstvu vodstva vrhovni upravitelj in oskrbnik vsega cerkvenega premoženja, kar pomeni, da je papež tisti, ki odloča o prodaji nepremičnin ali premičnin, ki so v formalni lasti cerkvenih pravnih oseb v Sloveniji.
Ob vsem tem je treba še navesti, da ima Katoliška cerkev tudi svojo vojsko, kar je atribut države. Pravzaprav ima dve vojski. Ena je švicarska garda, ki naj bi varovala papeža in je številčno bolj simbolična. Vendar pa ta vojska dokazuje, da je katoliška cerkev po svoji ideološki podstati tudi vojaška sila in da dopušča reševanje konfliktov z vojsko. Druga vojska, ki je za mir na tem svetu zelo nevarna, pa je tako imenovana katoliška vojska. Gre za to, da je v večini zahodnih vojska največ vojakov, ki so katoliške vere in tako pripadajo Katoliški cerkvi. Po Zakoniku cerkvenega prava so vsi katoliki dolžni širiti in braniti katoliško vero vedno in povsod, kar pomeni, da so to dolžni delati tudi v vojski, ki je sicer formalno del neke posvetne države. V teh vojskah so tudi vojaški kurati, torej katoliški vojaški duhovniki, ki ideološko in versko usmerjajo to vojsko. Katoliška cerkev v vojaškem in političnem smislu deluje po principih »pravične vojne«, seveda pa je pravično to, kar ustreza interesom te cerkve. Ali je lahko vojna sploh pravična? Ali je ubijanje ljudi v »pravični« vojni pravično?
Katoliška cerkev tako ni del civilne družbe ali nevladna organizacija, kot mnogi mislijo, in kamor cerkev sama sebe prišteva, ko ji to ustreza, temveč gre nesporno za tuj mednarodnopravni subjekt, ki v Sloveniji ne more in ne sme politično delovati.
Sicer pa je delovanje Katoliške cerkve v volilni ali referendumski kampanji oz. na splošno politično, nesmiselno, saj je po cerkvenem nauku vsaka oblast dana od njenega boga. Torej, za Katoliško cerkev ni pomembno, kdo oz. katera politična opcija je na oblasti ali zmaga na volitvah, saj je v vsakem primeru dana od cerkvenega boga, kajti v bibliji (pismo Rimljanom) piše: »Vsak naj se podreja oblastem, ki so nad njim. Ni je namreč oblasti, ki ne bi bila od Boga. In te, ki so, so postavljene od Boga. Kdor se torej upira oblasti, se upira Božjemu redu. Tisti, ki se upirajo, pa si bodo nakopali obsodbo.« (Rim 13,1) Če Katoliška cerkev deluje politično, deluje torej proti svojemu bogu, kajti vsaka oblast, tudi če cerkvi ni po volji, je dana od njenega boga. Zato je tudi nerazumno, da se je vpletala v referendumsko kampanjo glede referenduma o Zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja in v volitve v Državni zbor v letu 2008. Prav tako je nerazumno in protiustavno, če se bo še naprej vpletala v politično dogajanje v Sloveniji.
Katoliška cerkev sama priznava, da v Sloveniji deluje politično. Tako je dr. Janez Gril, nekdanji direktor katoliškega tednika Družina v članku Zakaj se Cerkev vtika v politiko? zapisal: »Politična vloga Cerkve je v tem, da tako ali drugače politično opredeljene ljudi v skladu s krščanskim pogledom na svet poziva k bolj zavzetemu spoštovanju človekovih pravic, k večji solidarnosti in odgovornosti v politiki, gospodarstvu in družbi.«[14] Klerik dr. Stres je kot predstavnik tuje države izjavil: »V politiki smo, če hočemo ali ne.«[15] Katoliška cerkev bolj ali manj stalno komentira in politično ocenjuje dogajanje v Sloveniji. To dela tudi preko svojih medijev, npr. tednika Družina. Eden izmed takšnih komentarjev je izšel tudi v omenjenem tedniku dne 13. 7. 2008, v katerem je klerik dr. Janez Juhant v imenu tuje države komentiral delovanje slovenske vlade, prihajajoče volitve in podobno. Šlo je za nedopustno vmešavanje v notranje zadeve Slovenije. Zelo poniževalno se je do slovenske politike, slovenske države in ljudi obnašal klerik dr. Franc Rode, predstavnik fevdalne države. Ta je slovensko politiko celo preklel, kar je storil pred veliko nočjo leta 2007. Ker je klerik Rode govoril v imenu Katoliške cerkve, torej tuje države, je jasno, da je slovensko politiko preklela tuja država. To je bil izjemno hud napad tuje države na slovensko suverenost. Organi Republike Slovenije, ki bi morali zaščiti integriteto Slovenije in suverenost, so bili tiho. Kot da bi bili hlapci Vatikana in ne organi, ki bi bili dolžni služiti ljudstvu v Sloveniji. Znano je tudi, da je Katoliška cerkev preko klerika dr. Rodeta v času referenduma o vstopu v pakt NATO javno oznanjala, kaj je treba obkrožiti na glasovalnih lističih.[16] Seveda je bil to napotek vsem prebivalcem v Sloveniji, kako naj glasujejo in ne samo katolikom. Šlo je za hud poseg tuje države v slovenske notranje zadeve, v referendumske zadeve, državni organi pa so, kot že mnogokrat prej, hlapčevsko molčali. Ko je klerik Rode med mašo izjavil, da Slovenci kot narod brez katoliške vere nimamo prihodnosti, je politika zopet molčala.
Ne glede na to, ali Katoliška cerkev deluje politično ali ne, pa je tudi njen religiozni del v mnogih delih v nasprotju s slovensko ustavo. Katoliška cerkev ne priznava slovenske ustave oz. pravnega reda, če je v nasprotju z nauki evangelija ali nravnega reda,[17] ne priznava temeljne pravice ljudi, ki jo kot neodtujljivo določa slovenska ustava, to je pravica do življenja, saj podpira t. i. pravične vojne. Svoje člane v glavnem novači »prisilno«, to je s krstom dojenčkov, celovit izstop iz nje sploh ni mogoč. Na ta način krši ustavno pravico ljudi do svobode vesti. Njen nauk temelji na bibliji, ki je bila v Sloveniji spoznana kot najbolj škodljiva knjiga na svetu, saj namreč vsebuje sovraštvo do drugače mislečih, mučenja, posilstva, množično pobijanje žensk, otrok in starcev, genocid, grozljive metode ubijanja in podobno.[18] V celotni svetovni zgodovini ni dela, ki bi bolj zaničevalo človeka in druga živa bitja. Nasilna biblijska ideologija je odgovorna za krvavo cerkveno zgodovino, ki šteje desetine milijard ubitih in mučenih živih bitij, od tega desetine, mogoče celo stotine milijonov ljudi. Da se ne omenja spolnih in drugih zlorab otrok ter odraslih s strani katoliških klerikov in laikov ter prikrivanja teh zločinov s strani cerkvene hierarhije.
»Ni dvoma, da Jezus ni stopil na politični oder; ni del politične igre. Je nad politiko. Poleg tega so njegovo življenje in njegovo sporočilo izključili iz politične igre, hkrati pa proti njemu priklicali na dan najbolj umazano politično igro. On je kot prerok v politiki poimensko imenoval največje zlo in grehe. Svojim učencem ni dal niti političnih pooblastil niti političnega programa«. To so besede svetovno znanega nemškega moralnega teologa Bernharda Häringa.[19] The National Catholic Reporter ga je ob njegovi smrti imenoval za najpomembnejšega katoliškega moralnega teologa 20. stoletja in vodilnega zagovornika cerkvene reforme pred, med in po drugem vatikanskem koncilu.[20] Tudi iz besed tega teologa je jasno, da se Jezus ni ukvarjal s politiko, kar pomeni, da se tudi Katoliška cerkev ne more ukvarjati s politiko, saj sama trdi, da sledi Jezusu Kristusu in da je ta ustanovitelj cerkve.
Vse zgoraj navedeno kaže na to, da predvsem Katoliška cerkev v Sloveniji deluje v nasprotju s pravnim redom Slovenije. Čeprav je del tuje države, pri nas deluje v notranjih razmerjih oz. v zadevah Republike Slovenije tudi kot politična organizacija, celo v volilni in referendumski kampanji, kar je popolnoma nesprejemljivo. Zato je treba preprečiti, da bi lahko Katoliška cerkev še naprej delovala politično, kar seveda velja tudi za ostale verske skupnosti. In temu cilju služita uvodoma navedena predloga za spremembo Zakona o volilni in referendumski kampanji in Zakona o verski svobodi.
Na podlagi vsega navedenega podpisniki predlagamo, da Vlada Republike Slovenije na svoji seji obravnava naše predloge za spremembo omenjenih zakonov, jih sprejme in preko pristojnih ministrstev pripravi ustrezne spremembe obeh zakonov ter jih pošlje v sprejem v Državni zbor.
Menimo, da bi bilo dobro to storiti čimprej, saj se hitro bližajo volitve v Državni zbor, v okviru katerih bo predvsem Katoliška cerkev iskala poti za čim večji vpliv na volilne izide. Seveda lahko, v kolikor bo to potrebno, na seji Vlade svoj predlog še dodatno pojasnimo.
Ker gre za peticijo splošnega pomena (45. člen ustave) seveda pričakujemo vaš odgovor.
Kot že navedeno, in to poudarjamo še enkrat, saj je zelo pomembno, je prepoved političnega delovanja verskih skupnosti, in v tem oziru še posebej Katoliške cerkve, nujen ukrep za zaščito slovenske ustave in pravnega reda, suverenosti slovenske države in ljudstva.
Lep pozdrav!
Koalicija proti cerkvenim privilegijem
info@cerkveni-privilegiji-ne.eu
Zanjo Vlado Began
Združenje ateistov Slovenije (ZAS)
https://zdruzenje-ateistov-slovenije.medium.com/
ateisti.slovenije@gmail.com
Zanj Branko Žlof
Jože Lipej
Jožef Kos Grabar
Vojteh Urbančič
Herman Graber
Vasilij Lavrič
_________________________
[1] https://www.24ur.com/novice/slovenija/zagovorniki-zakona-o-prostovoljnem-koncanju-zivljenja-na-vrhovno-sodisce.html
[2] https://www.24ur.com/novice/slovenija/pred-referendumom-prijava-cerkve-organom-zaradi-vpletanja-v-kampanjo.html
[3] https://www.24ur.com/novice/slovenija/pred-referendumom-prijava-cerkve-organom-zaradi-vpletanja-v-kampanjo.html
[4] https://n1info.si/novice/slovenija/referendumske-sage-se-ni-konec-zagovorniki-zakona-tudi-na-vrhovno-sodisce/
[5] Objektiv, 28. 11. 2025.
[6] https://katoliska-cerkev.si/vprasanja-in-odgovori-o-referendumu-glede-spornega-zakona-o-pomoci-pri-samomoru
[7] https://katoliska-cerkev.si/odgovorni-za-zivljenje-in-prihodnost-slovenije
[8] Večer, 4. 10. 1997.
[9] https://sl.wikipedia.org/wiki/Sveti_sede%C5%BE
[10] https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2004-02-0013
[11] Cerkev in država, Družina, 1998, str. 39.
[12] Večer, 27. 11. 1998.
[13] Delo, 7. 3. 1998.
[14] Finance, 2. 11. 2006.
[15] Družina, 22. 6. 2008.
[16] Delo, 16. 8. 2007.
[17] Katekizem katoliške Cerkve, str. 563, Slovenska škofovska konferenca, 1993.
[18] Jana, 12. 7. 2005.
[19] Svobodni v Kristusu, Človekova odgovornost za življenje, str. 294.
[20] https://en.wikipedia.org/wiki/Bernhard_H%C3%A4ring
Dobili smo odgovor s strani Ministrstva za kulturo in ta je TUKAJ. Pravtako smo dobili odgovor od Ministrstva za javno upravo in ta je TUKAJ. Odgovora od Vlade RS nismo dobili, čeprav nam je ona dolžna odgovoriti in ne omenjeni ministrstvi. S tem ko nam Vlada ne odgovori, krši predpise.
Poročanje medijev in posnetek tiskovne konference je TUKAJ.
VABILO NA TISKOVNO KONFERENCO
O PREDLOGU ZA SPREMEMBE ZAKONA O VOLILNI IN REFERENDUMSKI KAMPANJI TER ZAKONA O VERSKI SVOBODI
V drugi polovici novembra 2025 je potekal zakonodajni referendum o Zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, na katerem je bil ta zakon zavrnjen. Po pisanju raznih medijev je v referendumski kampanji sodelovala tudi Katoliška cerkev, čeprav se ni prijavila kot organizator te kampanje. Cerkev naj bi to med drugim storila z objavami prek svojih medijev, letakov v verskih prostorih in objavami na spletni strani.
Po Zakonu o volilni in referendumski kampanji volilne in referendumske kampanje ne smejo organizirati tuje pravne in fizične osebe. Kot izhaja iz Vatikanskega sporazuma, je v Sloveniji Katoliška cerkev s svojimi sestavnimi deli tuja pravna oseba. Zato je jasno, da ne sme organizirati, seveda pa tudi sodelovati ne, v volilni oz. referendumski kampanji. Ker to v omenjenem zakonu izrecno ne piše, je potrebno to spremeniti in v zakon zapisati, da Katoliška cerkev kot tuja pravna oseba ne sme organizirati, niti ne sodelovati, v volilni in referendumski kampanji. Seveda to velja tudi za vse druge verske skupnosti z mednarodnopravno osebnostjo
Kot že samo ime pove, so verske skupnosti ustanovljene za verske namene. To pa pomeni, da v politiki nimajo kaj iskati, čeprav se to tudi dogaja. Zato je potrebno v Zakon o verski svobodi izrecno zapisati, da je cerkvam in drugim verskim skupnostim prepovedano politično delovanje, saj te določbe v obstoječem zakonu ni.
Da se uredi zgornja problematika, smo v Koaliciji proti cerkvenim privilegijem in Združenju ateistov Slovenije (ZAS) pripravili
Predlog za spremembe Zakona o volilni in referendumski kampanji ter Zakona o verski svobodi
in ga pred dnevi poslali Vladi Republike Slovenije.
Omenjeni predlog bomo predstavili na tiskovni konferenci, ki bo
v sredo, 28. januarja 2026 z začetkom ob 12. uri v prostorih gostinskega lokala Pritličje, Mestni trg 2, Ljubljana.
Poleg omenjenega predloga vam bomo predstavili še nekaj drugih zadev, med drugim tudi kakšno je stanje v zvezi z našo Pobudo za uvedbo parlamentarne preiskave v zvezi s spolnimi zlorabami otrok in odraslih oseb v Katoliški cerkvi v Sloveniji, ki smo jo konec oktobra 2025 vložili v Državni zbor RS.
Vljudno vabljeni!
Lep pozdrav!
Koalicija proti cerkvenim privilegijem
Zanjo Vlado Began
Združenje ateistov Slovenije (ZAS)
Zanj Branko Žlof